Temelj je seveda spoštovanje in zaupanje. V najini vezi je tega od začetka na pretek. Lahko rečem, da sem jaz tista, ki je bolj temperamentna, imam pa hvala bogu Perota, ki me razume in me zna umiriti. Dejansko me niti ne rabi več neprestano umirjati, ker sva skupaj zrasla in se nenormalno dopolnjujeva.
In kaj je najin recept?
Kot pravim je temelj veze spoštovanje in zaupanje, pri nama je tudi zelo močna podpora in sprejemanje. Glede na to, da sva imela kar težek izziv, ker sva morala združiti otroke iz prejšnjih vez, nama je prekleto dobro uspelo. Brez težjih prepirov. Pogosto se pogovarjava o tem, kako se midva sploh ne kregava. Ja pridejo prepirčki in včasih si greva malo na živce, ampak v osnovi je to to. Kričanja v teh letih sploh še ni bilo. Zakaj?
Ker jasno in odprto komunicirava. Govoriva lahko v nedogled in brez zadržkov poveva kaj naju moti, česa nikakor ne sprejemava, kar pa je najpomembnejše pa je to, da potem to sprejmeva in delujeva v skladu z najinimi željami.
Samo dobro v partnerski vezi ni dovolj dobro. Na koncu ostaneva midva, otroci bodo odšli, midva pa sva temelj te družine.
Kar pogosto slišim od oseb, ki imajo težave v vezi, tu seveda izvzemam primere kjer je prisotno nasilje, je to da poskušajo rešiti situacije v jezi. Kar pomeni, ko že pride težava, delujeta iz tistih negativnih občutkov jeze, zamere in seveda strahu, ker se bojita izgubiti drug drugega. Iz tega je nemogoče ustvariti harmonični odnos. Težave je boljše preprečiti z jasnimi mejami, če pa že pridejo pa se rešujejo, ko sta oba mirna.
A ni lepše furati skozi nevihte življenje s podporo ljubljene osebe?
Imejte se radi.
Z ljubeznijo,
Katja