Res nisem pričakovala tega…
Ko si tiho, postane vse glasno. Tišina spregovori.
Prejšnji vikend sem preživela na duhovnih vajah v tišini pri Simonu Megliču in neskončno sem hvaležna za to odločitev. Hvaležna sem za vse, ki ste bili prisotni in v tiho podporo.
Zagotovo naslednjič ostanem več dni, tega res nisem pričakovala ampak moram priznati, da mi je bilo kar naporno iti nazaj med ljudi in predvsem prižgati telefon
Tole je eden izmed zapisov, ki se je izlil čez vikend. Mogoče je namenjen ravno tebi, ravno v tem trenutku:
LJUBEZEN in TIŠINA
Kako prijetna je tišina,
boža dušo,
ustavi čas.
Kako neizprosno me zopet pelje tja v otroštvo,
ko sem utišala svoj glas.
Tako ranjena deklica,
željna ljubezni,
željna objema,
ko sem želela biti samo sprejeta, bila pa sem le nerazumljena.
In težko sem razumela svet. Zakaj je tak?
Zakaj je nekdo zasmehovan, drugi pa junak?
Zopet sem se slišala,
ko me tišina je ovila,
kdo sem in zakaj sem tu,
znova me naučila.
Šepnila je odgovor, brez da bi spregovorila:
RANA JE LE RANA,
DEL TVOJEGA SPOMINA,
ZACELI JO LJUBEZEN,
LJUBEZEN IN TIŠINA 
